France Koblar je v knjigi MOJ OBRAČUN zapisal takole: »Velikonočne navade – pobiranje pirhov, trkanje, sekanje, prgelčanje, šivanje kovtrov – spadajo v splošne navade starih Železnikov. Vse to se je opravljalo posebej v Gorenjem koncu in posebej na Racovniku, s tolikim živim veseljem in tako na široko, da je zajelo vse ljudstvo. V nedeljo se je začelo že pred oznanjevanjem k deseti maši, nato so odšle razigrane družbe v cerkev, takoj po kosilu pa se je razvil pravi ljudski festival. Tudi v ponedeljek so se igre nadaljevale. Popoldne, po litanijah, se je odvila pot v Emavs. Veselo razpoloženje se je lotilo tudi starejših. Moški in ženske so stopili v pare, se prijeli za robce in šivali odejo (prva dva dvigneta roki in robec in pod takim živim slavolokom gre ves sprevod). Šivanje vodi naravnost v Emavs – do gostilne. Tu se modruje, poje velikonočne pesmi in napiva.«
Po 39 letih je na velikonočni ponedeljek, 2. 4. 2018, skozi stari del Železnikov, zaplesalo 118 parov. S tem smo v Železnikih obudili staro šego, ki je nekdaj združevala Železnikarje.